Dandanes je vse več stavb dobro izoliranih in glede na to, da vse stavbe potrebujejo dotok svežega zraka, se je povečala tudi potreba po ventilacijskih sistemih. Res je, da lahko v večini primerov prostore prezračimo z odpiranjem oken, vendar s tem pozimi v prostoru izgubimo toploto in vlago, oziroma ju povečamo v poletnih mesecih. Oboje je nezaželeno za energijsko učinkovitost stavbe. Rekuperacijski sistemi v stavbo dovajajo svež zrak ob hkratni učinkoviti rabi energije.
Rekuperacija izhaja iz besede "recuperation", kar pomeni vračanje toplote. Rekuperator s toploto odpadnega zraka ogreva hladen svež zrak, ki vstopa v stavbo pozimi in ohlaja svež, topel zrak, ki iz zunanjosti prihaja v stavbo poletnih mesecih (če je v stavbi hladneje kot zunaj). Rekuperacijski sistemi imajo veliko prednost pred običajnimi ventilacijskimi sistemi, saj so izjemno tihi in zmanjšujejo izgube toplote / hlajenja (in posledično energije) zaradi prezračevanja.
Ko načrtujemo dovod in odvod zraka, se lahko odločimo za več različnih možnosti. V večini primerov v Evropi se običajno razvodi izvedejo tako, da je vsak prostor povezan na dotok svežega zunanjega zraka, ravno tako pa se zrak iz vsakega prostora odvaja nazaj v okolje. V Veliki Britaniji pa je večina rekuperacijskih sistemov načrtovanih tako, da se zrak prečrpava iz bolj vlažnih prostorov (kopalnice, kuhinje, itd.) v manj vlažne in se šele potem odvede nazaj v okolje. Odločitev je seveda stvar posameznika.
Rekuperator se lahko namesti na podtrešje, v klet, itd. Potrebno je le paziti, da je okoli enote dovolj prostora. Ker mora biti rekuperator priklopljen na električno omrežje, je v njegovo bližino potrebno zagotoviti dovod električne energije. Da se porabi čim manj materiala in časa za delo z nameščanjem cevi za dovod in odvod zraka, je potrebno posvetiti veliko pozornosti umeščanju rekuporatorja v prostor. Da bi kar najbolj povečali izkoristek prezračevanja, je potrebno dovoda svežega in starega zraka v prostoru umestiti čim bolj narazen.
Rekuperator mora biti povezan s krmilnikom, ki je lahko ročen ali digitalen. Priporočljivo je, da je krmilnik umeščen na lahko dostopnem mestu, čim bljižje rekuperatorju.
Da rekuperacijski sistem lahko deluje, mora biti rekuperator povezan z zunanjostjo stavbe - tako za dovod svežega zraka kot odvod odpadnega zraka iz stavbe. Odvisno od priključkov na rekuperatorju in premeru dovodnih in odvodnih cevi je možno, da se za uspešno namestitev potrebujejo nastavki (reducerji ali povečki). Rekuperacijski sistemi imajo dva zrakokroga. Enega za dovod svežega zraka v stavbo in drugega za odvod odpadnega zraka iz stavbe. Oba zrakokroga potekata po vaši stavbi, z razdelilniki pa vsak zrakokrog pripeljemo v vsak prostor posebej.
Ko je sistem nameščen, ga moramo še pravilno nastaviti, da le-ta deluje čim bolj optimalno.
Na razpolago je več različic rekuperatorjev. Spodaj so navedeni trije sistemi, ki se najpogosteje uporabljajo v družinskih bivalnih stavbah. Na voljo imamo tudi rekuperatorje za manjše prostore kot tudi za industrijske objekte velikih površin.
Na zalogi rekuperator HRVU - DHV-04/100B s pretokom 100 m3 zraka na uro. Primeren je za uporabo na cca. 50 m2 površine.